V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so evropski in ameriški tehniki ugotovili, da so v sistemu za kroženje tople vode s plastičnimi cevmi kovinski deli opreme zlahka zarjaveli, kar je povzročilo hitro poškodbo opreme. Leta 1982 so strokovnjaki ugotovili, da pri segrevanju cevi molekule kisika lažje prodrejo skozi plastično plast in prodrejo globoko v vodo znotraj cevi, kar povzroči hitro korozijo kovinskih delov opreme. Kot rezultat je bila razvita cev za kisikovo pregrado.
V Evropi in Združenih državah Amerike stopnja izkoriščenosti cevi s kisikovo pregrado v ogrevalnih sistemih doseže 70 odstotkov. Po skoraj 20 letih praktičnih izkušenj je mogoče življenjsko dobo kovinskih komponent v cevnih sistemih s kisikovo pregrado podaljšati za 10-20 let.